Stres je v naši družbi čedalje bolj prisoten. Z njim se srečamo že kot otroci v osnovni šoli, ko se srečamo s prvimi obveznostmi in s tem tudi skrbmi. Z leti se obveznosti in s tem tudi pritiski na nas samo še stopnjujejo. Da se izognemo pretirani obremenjenosti, je priporočljivo, da poznamo kakšno priročno tehniko, kako v nas ublažiti napetost, se umiriti in s tem zmanjševati tako stres, kot tudi druga povezana stanja, kot so izgorelost, nespečnost, utrujenost, slabo počutje, tesnobo, prebavne težave,…
Zavestno dihanje je eden najbolj enostavnih in hkrati tudi najbolj učinkovitih načinov, kako svoje misli usmeriti v ta trenutek in tako obvladovati stres. S koncentracijo na dihanje vsaj za čas vaje pozabimo na vse obremenjujoče dogodke preteklosti kot tudi na skrbi glede prihodnosti. Vajo zavestnega dihanja, ki je opisana v nadaljevanju, lahko izvajamo kadarkoli in ob kakršni koli stresni situaciji. Za izvedbo potrebujemo le nekaj minut in kotiček, kamor se lahko umaknemo. Med delovnim časom je to lahko tudi WC.
VAJA ZAVESTNEGA DIHANJA
Med vajami vedno dihamo skozi nos, izdihnemo pa lahko tudi skozi usta. Najprej se udobno namestimo na stol, wc školjko ali rob postelje, tako da je hrbet vzravnan. Ko vdihnemo, smo pozorni, da vdihnemo v trebuh, torej se spodnji del trebuha razširi. Če globoko vdihnemo v trebuh, se razpre tudi prsni koš. Nič ni narobe, če vdihnemo tudi v prni koš, ampak le tako, da se nam pri tem ne dvigujejo ramena, torej v širino. Pri izdihu poskušamo iz pljuč iztisniti kar čim več zraka. Pri tem si pomagamo tako, da spodnji del trebuha povlečemo čim bolj nazaj, kot bi se hoteli s popkom dotakniti hrbtenice. Zavestno dihanje tako ponovimo dvajsetkrat, lahko tudi večkrat.
Ves čas trajanja vaje smo pozorni na vdihe in izdihe. Pri prvih poskusih nam bodo misli hitro odtavale drugam, a vaja dela mojstra. Po nekaj dneh rednega izvajanja bomo svoje misli že bistveno bolje obvladali in jim dokazali, kdo je šef.
Zgoraj opisano vajo lahko še nadgradimo. Prvo nadgradnjo lahko izvedemo z zadrževanjem diha. Po vdihu zrak za nekaj sekund zadržimo v pljučih in ga šele nato izdihnemo. Druga nadgradnja se nanaša na podaljševanje izdiha. S podaljševanjem izdiha telesu narekujemo, naj se umiri. Podaljševanje izdiha je tako smiselno izvesti zvečer pred spanjem, ko med vdihom počasi štejemo do 4 (4 sekunde), nato zrak za 7 sekund zadržimo, pri izdihu pa si počasi štejemo do 8. Čas vdiha, zadrževanja in izdiha lahko prilagajamo svojim zmožnostim – ga podaljšujemo ali skrajšamo.
Pravijo, da se brez muje še čevelj ne obuje. Ni dovolj, da o stvareh, ki lahko izboljšajo vaše počutje, le berete, ampak je potrebna akcija! Stres iz našega življenja ne bo odkorakal sam, ampak mu moramo pokazati pot!
